Kulturna dediščina

Cerkev Sv. Martina Kamnica

Leta 1093 je Hartvik Spanheimski, salzburški prošt, podaril cerkev in dvorec v Kamnici benediktincem iz Št. Pavla v Labotski dolini. Leta 1767 so postavili nov glavni oltar in dva stranska oltarja v ladji, prižnico in oratorij. Med leti 1973 in 1993 so cerkev v celoti restavrirali in obnovili.

Cerkev je baročni biser in je posvečena sv. Martinu. Cerkvena zunanjost je preprosta, z mnogimi gotskimi elementi in baročnimi prizidki. Glavna znamenitost kamniške cerkve so poslikave na štirih zaporednih kupolah, ki povezujejo v celoto stenske freske. Vse kupole so poslikane s prizori življenja sv. Martina in simboličnimi slikami ter latinskimi besedili. Prvo in drugo kupolo je poslikal Georg Raf iz Št. Andraža in sta baročni mojstrovini. Tretjo in četrto kupolo je poslikal Anton Lerchinger iz Rogatca.

Vsi oltarji, prižnica in oratorij so delo znanega mariborskega kiparja Jožefa Holzingerja. Oltarne podobe je prispeval slikar Anton Lerchinger. Za oltarno sliko v kapeli Rešnjega telesa avtor še ni znan.

Cerkev Sv. Urbana

Cerkev sv. Urbana na slikovitem hribu nad Kamnico se omenja v pisnem viru že leta 1352. Cerkvca je podružnica kamniške župnije. Leta 1668 je imela cerkev tri oltarje: glavnega, posvečenega sv. Urbanu, in dva stranska, Marijinega in oltar posvečen Primožu in Felicijanu. V 18. stoletju je cerkev tako propadla, da je dobil kamniški župnik leta 1785 od mariborskega urada sporočilo, da jo naj razblagoslovi in zapre.

Okoliški prebivalci niso bili zadovoljni z usodo svoje cerkve in so sklenili, da bodo propadajočo cerkev na svoje stroške zopet pozidali in tudi vzdrževali. V letih od 1855 do 1860 so na ostankih stare cerkve sezidali sedanjo cerkvico, ki ima tipično podobo skromne podeželske cerkvice. 8. julija 1860 jo je posvetil prvi mariborski škof Anton Martin Slomšek.